Bele, bel, belo

Sram me je, ko pogledam kdaj sem nazadnje pisala. Ni krivo to, da nimam idej, tudi čas bi si lahko vzela. Enostavno sem lena. Vsak dan pridem na blog, prečekiram vse osvežene povezave na levi, prečekiram miljon drugih blogov, le 10 minut za svojega si težko vzamem. Pa kaj čem. Zdaj je res brezveze, da pišem o stvareh, ki so bile aktualne nekaj dni, teden nazaj. Je šlo pač mimo.
Bordanje me je letos totalno obsedlo. Šola v naravi je bila odlična priložnost, da sem pet dni delala furo za furo in tako kar precej napredovala. Dober občutek je, ko stopiš prvič v dnevu na bord in čutiš tist občutek v nogah, skoraj avtomatsko narediš zavoj.. Ne pa tako kot leto, dve nazaj, ko sem potrebovala pol ure, da sem se sploh "privadila", naslednje pol ure, da sem oddrsala pod breg in podobno. Zdaj končno imam nekaj od bordanja, od dneva, od snega.
Danes sem bila tudi v parku, ki je letos res super zrihtan, saj omogoča zabavo tako tistim, ki v parku še niso bili, kot tistim, ki te zadeve že obvladajo. Sama sebe sem presenetila, ko sem se spravila tudi na začetniško skakalnico. Tudi nad boksi sem navdušena in kljub temu, da imam kar precejšnje bolečine ne bom obupala in grem jutri dalje. Uživam na snegu, uživam na deski in čutim, da je letos dobra sezona! Želim si pa tudi, da bi tukaj zapadlo še nekaj snega, saj bi rada poskusila bordanje po "cevcu" oz. sveže zapadlem snegu. Baje, da je božansko.

Toliko o tem za danes, se še kaj javim v prihodnjih dneh.
Adios:)

Kmalu na belih strminah

Blog je bil zapuščen več kot deset dni za kar imam dober razlog, no vsaj meni se zdi tako. Včeraj je bila konferenca in v slabih dveh tednih sem si zadala cilj, da pridobim še kar nekaj ocen, kar pa mi ni dopuščalo prostega časa, časa za pisanje bloga, včasih niti časa za jesti ali spati. Zdaj sem končala, z rezultati sem kar zadovoljna, vem pa da me v drugem polletju čaka še kar veliko dela. Pa pustimo zdaj to. Kar je, je.
Bistvo je, da imam naslednji teden takšne mini počitnice. Niso čisto počitnice, je pa (izbirna) šola v naravi. Gimnazija Brežice nam po zelo solidni ceni omogoča pet dni bordanja/smučanja po belih strminah Kranjske gore. Zraven tega, da se bom izpopolnjevala tehniko bordanja in uživala na snegu, se bom imela odlično tudi v prostem času, pa ob večerih in ponoči... No skratka, prepričana sem, da se bomo imeli super, saj vsi pravijo, da je smučanje eden najboljših tednov v gimnaziji. Snega in bordanja se zelo veselim, saj od lanske zime, zaradi težav z zdravjem in operacijo, nisem imela prav veliko, letos pa tudi še nisem imela priložnosti stopiti na bord.
Ker me od ponedeljka do petka ne bo, tudi objav ne bo, saj dvomim, da bomo imeli gor internet, računalnika pa niti ne mislim nosit s sabo.

Danes oddelam še otvoritev nove športne dvorane, zvečer si privoščim uživanje na Semesterfestu, v nedeljo pa že nestrpno čakam, da grem lahko spat in se zbudim pripravljena na norih pet dni.
Želim vam lep vikend, še lepši začetek naslednjega tedna in obljubim, da se slišimo takoj, ko pridem domov.




Adios;)

31 najljubših v decembru

Najbrž znate vsi pogledati na koledar in ste tako že ugotovili, da smo decembra. Ima nek poseben čar, to je res in tudi sama ga obožujem. Obožujem ogromno stvari, ki jih sicer lahko počnem tudi čez vse leto, a imajo decembra nek poseben čar. Čeprav cele dneve sanjarim o plaži, toplem soncu in morju, sem hkrati totalno nora na najlepši zimski mesec. Da (si) malo popestrim blog, sem se odločila, da bom vsak dan do novega leta objavila 1 stvar/dejanje/karkoli kar obožujem v decembru. Če morda še niste vedeli pa vam povem še zanimivost, ki sem jo danes izbrskala na internetu. December ima takšno ime zato, ker  latinščini decem pomeni deset in mesec december je bil deseti mesec preden so v koledar umestili še januar in februar. Tako, sedaj pa je čas, da začnem s svojim seznamom.

1. Mandarine
Marsikdo, ki me pozna že kar večino mojega življenja se bo ob tem morda začudil. Že od nekdaj sem zelo izbirčna kar se tiče hrane, še posebej se izogibam sadju in zelenjavi. Sem pa v zadnjem letu in pol precej napredovala kar se tega tiče, saj sem vsaj malo manj trmasta in zdaj z veseljem poizkusim nove stvari. Tako do letošnjih jesenskih počitnic nisem imela pojma kaj zamujam, dokler nisem na počitnicah pri Mateji poizkusila mandarin. Zgodilo se je - ljubezen na prvi okus.
Tako zdaj uživam v hladnih decembrskih dnevih, ko se do vratu zavijem na svojem fotelju, srkam vroč čaj in jem mandarine. Pa kaj čem lepšega?




Jutri pa sledi objava o nečem sladkem ;)

1.letnik

Joj, kot bi bilo včeraj se spominjam kako sem sanjala o srednji šoli, o gimnaziji, Brežiški gimnaziji.

Sedaj preživljam prve "srednješolske" počitnice. Prvi letnik je za mano, brez popravcev, z uspehom kot sem ga pričakovala. Kljub temu, da se mi zdi, da GIB ni točno to o čem sem sanjala, da mi vsi profesorji ravno niso pri srcu in da me kar nekaj predmetov niti malo ne zanima, je za mano nepozabno leto. Vsaka ocena-dobra ali slaba, vsak prepir, spanje med poukom, pisanje testov po neprespani noči, druženje s sošolci, spoznavanje pravih prijateljev in vsak drug trenutek, ki je kakorkoli zaznamoval to leto, je pripomogel k temu, da se bom prvega letnika z veseljem spominjala. Bil je začetek nečesa novega in če je bil začetek dober, naj bo nadaljevanje še boljše.

Preden pa se odpravim na morje, prilagam nekaj slik, ki so bile posnete v 1.letniku in so recimo, da za v javnost (kvaliteta je zelo slaba, ker so bile posnete s telefonom). Vse ostale naj ostanejo v osebnem arhivu ;)

5.10.2010 - ko ne prinesemo športne in nas profesorica prisili, da pobiramo smeti.

15.10.2010 - Ekskurzija z razredom

9.11.2010 - Zgodovinski datum. Dejansko sodelovanje pri športni in športna oprema!

10.11.2010 - To mamo ženske pač prirojeno; vidimo ogledalo in evo, fotoaparat prpravljen

16.11.2010 - Tak se sodeluje pr športni. Umaknemo se na stran, da ne oviramo tistih, ki želijo resnično sodelovati.

2.12.2010 - Ko se gre s kavice :)

10.12.2010 - Požarna vaja in Katkin rojstni dan

14.2.2011 - Valentinovo in Katjino darilce, ki je še zmeraj na akti ( prva stvar, ki ni odpadla po treh dnevih )

15.2.2011 - Ker je športna idealen čas za učenje

16.2.2011 - Ko profesorica na začetku ure reče naj rešimo in po koncu ure listi zgledajo takole.

2.3.2011 - Drsanje

To je samo nekaj utrinkov, ki so zaznamovali to šolsko leto.
Zdaj pa res, nor vikend in lep teden :)

It's not christmas without you

24. december je. V šoli vlada pravo božično razpoloženje in božične pesmi odmevajo iz prav vsakega zvočnika. Veselo tekamo od enega prijatelja do drugega, si stiskamo roke in vsem zaželimo kar se da lepe praznike. Čaka nas še božična proslava, potem pa bomo odhiteli k svojim najdražjim in preživeli lep božični večer.
Ko se proslava konča, se poslovim od prijateljev in že hitim na avtobus. Voznik je odličn razpoložen in nas tokrat pelje kar zastonj-ni slabo! :)
Ko pridem domov in odprem vrata se po hiši že širi vonj po sveže pečenih in skuhanih dobrotah. V dnevni sobi stoji smrečica, na mizi svečke, mami pa me pozdravi z nasmehom na obrazu. Še sama se spravim v kuhinjo in pripravljam predjed za božično večerjo. Kmalu se na vratih pojavita še Karin in Mitja in družina je že skoraj zbrana. Zunaj se stemni, pečica je že močno pregreta in miza se šibi po vsemi dobrotami. Pokličemo še babi in skupaj se zberemo pri božični večerji. Vsi smo dobre volje, odlično razpoloženi in smeha ne manjka. Po večerji se vsi skupaj zavalimo na kauč in si privoščimo ogled božičnega filma, ki pripomore k še boljši atmosferi. Nekaj čez devet pozvoni. Mami odpre vrata in pravi, da je zame. Mislim si- le kdo bi mene potreboval ravno na božični večer. Pa se vseeno odpravim pogledat. Stopim skoz vrata na dvorišče in zagledam avto, ob avtu pa stoji on. Nekaj trenutkov samo stojim, z najbolj smešnim obrazom na izrau, nato pa se mi nasmešek razleze čez cel obraz in stečem mu v objem. Pogledam ga v oči, se mu nasmehnem in še zmeraj sem brez besed. K sreči posreduje in ga povabi naprej. Ne preostane mi drugega kot, da ga kar predstavim celi družini. Na, pa sem mislila, da božični večer ne more bit lepši. Občudujem ga, ker zbere "pogum" in moje starše prosi za dovoljenje, da me lahko še isti večer odpelje domov. Začuda privolijo in nekaj minut do 11h že sediva v avtu. Ker je božični večer, so ceste prazne, a idila je prelepa, saj so vsepovsod lučke in zunaj sneži. V poznih večernih urah prispeva k njemu. Zaspim kar v njegovem prevelikem puloverju in kar je še važnejše-zaspim v njegovem objemu. Zjutraj se skupaj zapodiva pod smrečico, kot dva majhna otroka in pričakava ostale z nasmehom na zaspanem obrazu. Skupaj preživimo prelepo božično jutro.


Sanjam, želim si. Pravijo, da če je želja dovolj močna, lahko narediš karkoli. Vrjamem v čudeže. Vrjamem in vem, da bom svoj čudež nekega dne doživela tudi jaz.

Zapadel je prvi sneg

..in pobelil sosednji in naš breg. Kljub napovedim vremenarjev, mislim da ni nihče pričakoval, da nas bo sneg obiskal tako hitro. Bil je prijetno presenečenje, ki smo se ga mnogi razveselili, veliko pa je tudi takšnih, ki snega nemarajo-žal. Jaz imam zimo rada. Všeč mi je, ko pada sneg, ko lahko skozi okno opazujem lepo zasneženo pokrajino in ko se lahko z bordom spustim po beli strmini. Všeč so mi večerni sprehodi, ko v soju cestnih svetilk opazujem drobne snežinke kako se lovijo po zraku. Zima se mi zdi tako romantična. Ko tako strmim skozi okno, si zaželim, da bi se lahko sprehajala po beli pokrajini, v fantovem objemu.
Sneg nas počasi opozarja na prihod decembra, ki je znan kot vesel mesec. Kmalu se bodo začele predvajati božične skladbe, ljudje bojo napletli svoje hiše in drevesa z lučkami in vsi bomo hiteli po božičnih nakupih. Obožujem december, obožujem vonj po pravkar pečenih piškotih, obožujem vonj po cimetu in božični večer preživet z družino.


Želim vam lep začetek tedna in še lepši nedeljski večer.


Nekaj zimskih:

Fresh start

Sem sicer že stara znanka bloggerja in vsega kar spada zraven, a se mi je zazdelo, da bi lahko s srednjo šolo začela tudi z novim blogom. Saj s starim ni nič narobe, toda menim, da mi bo tako lažje, da bodo stvari bolj urejene. Zdaj sem že daleč stran od obdobja VeLiKiH iN MaLiH črk, pa tudi obdobje, ko je bilo nujno vsak dan posebej opisati na blogu je, hvala bogu, mimo. Stari blog še zmeraj obstaja, da si bom lahko krajšala čas, ko res nebom imela bolj pametnega dela, kot je branje starih objav.
Kaj vse bo pisalo na tem blogu nevem, predvidevam pa, da se bodo gor znašle tako foto objave kot zgodbe in doživetja iz vsakdanjega življenja najstnice, ki se vsak dan spopada s tem norim svetom.
Toliko za začetek. Ura je 4:25 in čez dobro uro in pol se bo oglasila moja budilka tako, da se bom raje poslovila.
Pa lep začetek tedna.

P.s.: A že kdo pogreša zimo? :)