Prvomajski Vogel

Še ena uresničena želja. Na Voglu sem bila nazadnje, ko sem imela nekaj manj kot 2 leti. Letos sem veliko brala in slišala o Voglu, same pozitivne in dobre stvari in tako je želja, da bi bordala tam postala velika. 

Kakšen teden nazaj sem se, doma ob ogledu filma v katerem so bordali, pritoževala, da bi rada letos še bordala in da bom našla smučišče, kjer imajo še snega. No, čez 2 dni pa na facebooku (hvala bogu za facebook) zasledim, da vogel odpira progo za prvomajske počitnice. Takoj "napadem" starše in v nekaj minutah z mami narediva načrt, da imava v soboto izlet na Vogel. Tako sem se, hočeš nočeš, v soboto vstala ob šestih in čez slabi dve uri sem čakala na nihalko pod Voglom.

Dan je bil čudovit. Sneg je bil seveda temu primeren, moker in "težki". Nisem se pritoževala, ker mi je bilo gor tako lepo, da ne znam opisat. Neokrnjena narava, pogled na gore, sneg in sonček, ki nas je tako grel, da smo bordali in smučali kar brez bund. 

Nikoli si nisem mislila, da bom za prvomajske počitnice bordala, saj večina ljudi takrat že naredi prvi izlet na morje, a kot pravijo- nikoli ne reci nikoli! :)

Bele, bel, belo

Sram me je, ko pogledam kdaj sem nazadnje pisala. Ni krivo to, da nimam idej, tudi čas bi si lahko vzela. Enostavno sem lena. Vsak dan pridem na blog, prečekiram vse osvežene povezave na levi, prečekiram miljon drugih blogov, le 10 minut za svojega si težko vzamem. Pa kaj čem. Zdaj je res brezveze, da pišem o stvareh, ki so bile aktualne nekaj dni, teden nazaj. Je šlo pač mimo.
Bordanje me je letos totalno obsedlo. Šola v naravi je bila odlična priložnost, da sem pet dni delala furo za furo in tako kar precej napredovala. Dober občutek je, ko stopiš prvič v dnevu na bord in čutiš tist občutek v nogah, skoraj avtomatsko narediš zavoj.. Ne pa tako kot leto, dve nazaj, ko sem potrebovala pol ure, da sem se sploh "privadila", naslednje pol ure, da sem oddrsala pod breg in podobno. Zdaj končno imam nekaj od bordanja, od dneva, od snega.
Danes sem bila tudi v parku, ki je letos res super zrihtan, saj omogoča zabavo tako tistim, ki v parku še niso bili, kot tistim, ki te zadeve že obvladajo. Sama sebe sem presenetila, ko sem se spravila tudi na začetniško skakalnico. Tudi nad boksi sem navdušena in kljub temu, da imam kar precejšnje bolečine ne bom obupala in grem jutri dalje. Uživam na snegu, uživam na deski in čutim, da je letos dobra sezona! Želim si pa tudi, da bi tukaj zapadlo še nekaj snega, saj bi rada poskusila bordanje po "cevcu" oz. sveže zapadlem snegu. Baje, da je božansko.

Toliko o tem za danes, se še kaj javim v prihodnjih dneh.
Adios:)

Kmalu na belih strminah

Blog je bil zapuščen več kot deset dni za kar imam dober razlog, no vsaj meni se zdi tako. Včeraj je bila konferenca in v slabih dveh tednih sem si zadala cilj, da pridobim še kar nekaj ocen, kar pa mi ni dopuščalo prostega časa, časa za pisanje bloga, včasih niti časa za jesti ali spati. Zdaj sem končala, z rezultati sem kar zadovoljna, vem pa da me v drugem polletju čaka še kar veliko dela. Pa pustimo zdaj to. Kar je, je.
Bistvo je, da imam naslednji teden takšne mini počitnice. Niso čisto počitnice, je pa (izbirna) šola v naravi. Gimnazija Brežice nam po zelo solidni ceni omogoča pet dni bordanja/smučanja po belih strminah Kranjske gore. Zraven tega, da se bom izpopolnjevala tehniko bordanja in uživala na snegu, se bom imela odlično tudi v prostem času, pa ob večerih in ponoči... No skratka, prepričana sem, da se bomo imeli super, saj vsi pravijo, da je smučanje eden najboljših tednov v gimnaziji. Snega in bordanja se zelo veselim, saj od lanske zime, zaradi težav z zdravjem in operacijo, nisem imela prav veliko, letos pa tudi še nisem imela priložnosti stopiti na bord.
Ker me od ponedeljka do petka ne bo, tudi objav ne bo, saj dvomim, da bomo imeli gor internet, računalnika pa niti ne mislim nosit s sabo.

Danes oddelam še otvoritev nove športne dvorane, zvečer si privoščim uživanje na Semesterfestu, v nedeljo pa že nestrpno čakam, da grem lahko spat in se zbudim pripravljena na norih pet dni.
Želim vam lep vikend, še lepši začetek naslednjega tedna in obljubim, da se slišimo takoj, ko pridem domov.




Adios;)