Trditve, da je šola v naravi najboljši teden v gimnaziji lahko sedaj potrdim tudi sama. Pet dni preživetih z odlično družbo, na belih strminah je res top. Vse od jutranje telovadbe, do bordanja z najboljšim učiteljem in peke toplih sendvičev takrat, ko so ostali že zdavnaj spali, so stvari, ki so zaznamovale pretekli teden. Kljub utrujenosti in pregovarjanju nad zgodnjim vstajanjem, smo ob pol desetih že vsi stali na bordih in smučeh ter se pognali po belih strminah z skupnim ciljem: napredovati in biti še boljši kot smo. Profesorji so me močno presenetili, saj so bili zelo tolerantni kar se tiče nočnega hrupa, pa tudi sicer so se pokazali v čisto drugačni luči kot sem jih poznala do sedaj. Zelo navdušena sem tudi nad našim Domnom, ki je začetnike v rekordnem času naučil super bordat, nas, ki smo na bordu stali že kdaj prej pa pripeljal do tega, da se sedaj spustimo po strminah brez večjih težav, prepričal nas je celo v to, da smo poskusili tudi s kakšnimi skoki in obrati za 180°. Legenda, ni kaj.
Torej, če povzamem, je izkupiček preteklega tedna kar velik: Ducat modric, dosti bolečin, veliko napredka, veliko spustov po belih strminah in predvsem ogromno lepih trenutkov, izkušenj in spominov! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar