Zdi se mi, da je danes beseda "prijatelj" že povsem izgubila svoj pravi pomen. Prijatelji niso nekdo, ki ga trikrat na mesec pozdravimo na cesti. Prijatelji niso vsi tisti, ki nam "lajkajo" vsako tretje stanje na facebooku, niti tisti, ki nas pokličejo samo kadar bi radi kaj od nas. Včasih preveč hitro zaupamo nekomu v prepričanju, da govorimo s prijateljem, potem pa se čudimo, ko smo razočarani. Prijatelj nemoreš reči nekomu, ki ga dvakrat klikneš na chatu in se ti zdi, da mu že lahko zaupaš. Premalo ločimo med besedama prijatelj in znanec, žal.
Vprašajte se: Na koliko izmed tisočih ljudi, ki so naši "prijatelji" na facebooku bi se lahko zanesli, ko bi nam bilo hudo? Koliko bi jih lahko poklicali ob treh zjutraj in jim tarnali, ker nemoremo spati? Kar težko vprašanje, mar ne?
Pravi prijatelji so tisti na katere se lahko zanesemo 25 ur na dan. Tisti, ki nas nikoli ne obsojajo zaradi stvari, ki smo jih naredili v preteklosti. Tisti, ki nas vzpodbujajo, nam pomagajo in nam stojijo ob strani, ko nas vsi drugi zapustijo. Ko nam bo najtežje, ko bomo mislili, da se je cel svet obrnil proti nam, takrat bo prijatelj tisti, ki nam bo ponudil roko, da se poberemo in ramo na kateri se lahko zjočemo.
Raje imam eno pravo prijateljico, kot pa 20 takšnih, ki mi bojo zabili nož v hrbet takrat, ko jih bom najbolj potrebovala.
Prevečim ljudem danes pravimo prijatelji in tako včasih zanemarimo tiste, ki to resnično so.
Ni komentarjev:
Objavite komentar