Tako se nas je nekaj več kot 50, v petek ob 18:00, zbralo pred gimnazijo. Proti Berlinu smo se odpravili z dvemi avtobusi, sproti pobrali še osnovnošolce iz Črnomlja in začeli 15 ur dolgo potovanje.
Do Avstrije smo prišli skozi predor pod Karavankami, nato pa pod nadaljevali mimo Salzburga, Münchna vse do obrobja Berlina, kjer smo zajtrkovali v McDonaldsu.
1.dan :
Po zajtrku smo po nadaljevali do Postdama. Tam smo si ogledali dvorec Sans Souci, kar naj bi v prevodu pomenilo nekaj brezskrbnega. Ogromni dvorec, s čudovitim in velikim parkom, je bil počitniška rezidenca, ki ga je dal zgraditi pruski kralj Friderik Veliki. Med sprehodom po parku smo si ogledali tudi paviljon, ki je bil zgrajen in okrašen v kitajskem stilu, kar je bilo tisti čas moderno.
Pot smo nadaljevali do Berlina. Dobili smo nekaj prostih minut na Aleksanderplatzu, ki je bil nekdaj najelitnejši del vzhodnega Berlina. Seveda smo si privoščili kosilo v McDonaldsu (mimogrede, v Berlinu jih najdete na skoraj vsakem koraku) in zapravili veliko (preveč) drobiža na avtomatu iz katerega je možno potegniti igračko. Od 20€, ki smo jih zmetali notri ( kar pomeni denarja za 20 igračk), smo uspeli dobiti eno samo. Po dobrem kosilu, smo si ogledali spomenik holokavstu. Spomenik je nekaj posebnega že zaradi tega, ker se razprostira na kar nekaj kvadratnih metrih in je postavljen v obliki različni velikih kvadrov. Kvadri skupaj tvorijo nekakšen labirint v katerem se kaj hitro tudi izgubiš. S tem poskušajo predstaviti zmedenost židov v tistem času.
Nato smo se sprehodili do Brandenburških vrat. Konjska vprega, ki stoji na vrhu vrat, je bila v času, ko so se nemci "širili", obrnjena navzven, danes pa je obrnjena proti trgu. Pred leti je bil trg za Brandenburškimi vrati prazen, danes pa tam stojita dve ambasadi, hotel, trgovine in restavracije. Sprehod po mestu smo nadaljevali mimo mogočnega nemškega parlamenta, potem pa do avtobusa in proti drugem delu mesta.
Tam smo si ogledali notranjost zanimive cerkve, ki je malce nenavadne oblike. Meni osebno je bila zelo všeč, še posebej glasba, ki jo je nek moški igral v živo-na orgle seveda. Nato smo dobili precej prostega časa, ki smo ga zopet izkoristili za malico in seveda šoping, saj smo dobili prosti čas v nakupovalni ulici in ogromnem nakupovalnem centru. S podzemno železnico smo se odpravili še proti Sony centru in veliki železniški postaji, nato pa smo se, prav tako s podzemno železnico, odpeljali proti hotelu. Kljub napornemu dnevu smo imeli še vedno dovolj energije, da smo imeli private room party in tako kar nekajkrat privabili profesorje pred naša vrata. Dan oz. noč se je končala v zgodnjih jutranjih urah.
2. dan :
Zjutraj smo se s težkimi glavami in pol lažjimi kovčki spravili na avtobus in se odpeljali do ostankov Berlinskega zidu. Zuna je pihal zelo, zelo mrzel veter, zato sem nahitro poslikala nekaj najboljših grafitov in se spravila nazaj na avtobus. Odpeljali smo se do muzeja pri Checkpoint Charliju, kjer je dobro in nazorno prikazana zgodovina Berlinskega zidu. Spet smo imeli čas za kosilo in seveda smo si ga privoščili v meku. Prav tako smo si privoščili kavo in frappuchino v Starbucksu, ki nam je definitivno polepšal dan!
Iz avtobusa smo si ogledali nekaj cerkva in drug stavb ter se ustavili v muzeju Pergamont, ki je eden najboljših in najbolj obiskanih muzejev v Berlinu. V njem je predstavljena predvsem zgodovina Antične Grčije. Dober muzej, ni kaj.
Po ogledu muzeja pa smo se odpravili proti Tropical Islands parku, ki smo ga vsi že težko pričakovali. Tam smo uživali v kopalkah, na 28°C, medtem ko so ostali greli premražene noske na -5°C zunaj. Uživali smo na peščeni plaži, se potapljali v bazenih s pisanimi lučkami, se sprehajali skozi tropski deževni gozd in na koncu omagali v belih šotorih.
Naslednje dopoldne nas je čakal samo še ogled Dresdna, ki je bil popolnoma požgan med drugo svetovno vojno (bilo je tako hladno, da sem po mestu hodila zavita v dekco), nato pa dolga in naporna pot proti domu.
Berlin je mesto, vredno ogleda, še posebej za tiste, ki jih zanima zgodovina, saj je Berlin bogat z le-to. S splošno organizacijo in tečnim šoferjem nisem najbolj zadovoljna, sem pa vesela, da je najboljša družba poskrbela, da bo Berlin za vedno ostal v mojem spominu.
Viele GrüSe,
deine Elena :)
p.s.: neznam ostrega s-ja nardit! :(
Ni komentarjev:
Objavite komentar