Že od malih nog

Da bi danes pisala o ekskurziji v London je hecno. Od tega so dobri trije tedni in nekako ne paše več sem. Morda pa vam kdaj vseeno zaupam kako smo se imeli in kaj me je na potovanju navdušilo.

*vzdih* Spominjam se, ko sva bili majhni pikici, že pri rosnih nekaj mesecih prijateljici. Mislim, da ga ni bilo dneva, ki ga ne bi preživeli skupaj. Prvi koraki, besede, skrivnosti, dogodivščine.. veliko prvih sva delili. Večkrat se spominjam peščenih gradov pa tistega veselja, ko sva v peskovnik nalili vodo in se navdušeno "kopali" v nastalem. Pa pisanih kombinezončkov in najboljših sončnih očal v Kranjski gori, seveda z nutella sendviči in mini smučkami. Pa prvi razred, izleti, smučanja, nedeljska kosila in pikniki pa živalski vrt in cel kup domišljijskih igric s katerimi sva si krajšali čas na družinskih kosilih, ko je bilo predolgočasno sedeti v družbi odraslih. Od takrat pa vse do danes, ko se včasih tudi po dva, tri tedne ne vidiva in je edini stik facebook pa telefon, včasih še to ne, ker obe na mizi čaka gora knjig.  Pa vendar so kavice, čaji, sprehodi in druženje za štirimi stenami domačih sob tisti neprecenljivi trenutki, ko s tabo delim vse kar se mi je dogajalo, ko skačeva druga drugi v besedo, ker je enostavno preveč stvari. Tako zelo različni sva, šele zdaj je postalo bolj očitno, toda prijateljstvo traja, vez drži in bo. Za zmeraj*