Pozdravljeni spet. Med goro knjig, zapiskov in seznamov drugih aktivnosti sem se uspela dokopati do bloga in spacati nekaj besed za novo objavo.
Vse je v polnem teku. Šola, glasbena šola in seveda treningi. Prostega časa tako vse manj, prav tako se je nesramno skrajšala dolžina mojega spanca. Čeprav sem utrujena in mnogokrat brez volje, pa se trudim, da tudi, ko je najtežje držim glavo gor in grem z nasmehom na obrazu naprej.
Sobo sem končno poštimala, manjkajo le še blazinice za na posteljo in napis na steni ter nekaj detajlov. Ko sedim za pisalno mizo in mam prelep pogled skozi okno. Vidim daleč naokoli - vse od brežiških stolpnic do sosednjih njiv, travnika in železnice. Pogosto se med učenjem zazrem skozi okno med učenjem in sanjarim, dokler me kakšen ptič, ki se skoraj zaleti v balkon ne predrami in me pošlje nazaj v realnost.
Sama nad sabo sem malce presenečena, saj imam (zaenkrat še) neverjetno veliko volje za delo in učenje. Trdno sem odločena, da bo letošnji štart boljši in da bom raje "stisnila" sedaj, kot pa da se bom morala v drugem polletju spet boriti in zviševati kup predmetov.
Čeprav bi mnogo raje poležavala na fotelju, gledala filme in se stiskala pod dekico, je čas, da si skuham liter čaja in poprimem za knjige.
Bomo zmogli? Bomo ja.
P.s. : Pekla in kuhala nisem v zadnjih dnevih nič, ker enostavno nimam časa. Bom kmalu, morda že za vikend.
Ni komentarjev:
Objavite komentar