24. december je. V šoli vlada pravo božično razpoloženje in božične pesmi odmevajo iz prav vsakega zvočnika. Veselo tekamo od enega prijatelja do drugega, si stiskamo roke in vsem zaželimo kar se da lepe praznike. Čaka nas še božična proslava, potem pa bomo odhiteli k svojim najdražjim in preživeli lep božični večer.
Ko se proslava konča, se poslovim od prijateljev in že hitim na avtobus. Voznik je odličn razpoložen in nas tokrat pelje kar zastonj-ni slabo! :)
Ko pridem domov in odprem vrata se po hiši že širi vonj po sveže pečenih in skuhanih dobrotah. V dnevni sobi stoji smrečica, na mizi svečke, mami pa me pozdravi z nasmehom na obrazu. Še sama se spravim v kuhinjo in pripravljam predjed za božično večerjo. Kmalu se na vratih pojavita še Karin in Mitja in družina je že skoraj zbrana. Zunaj se stemni, pečica je že močno pregreta in miza se šibi po vsemi dobrotami. Pokličemo še babi in skupaj se zberemo pri božični večerji. Vsi smo dobre volje, odlično razpoloženi in smeha ne manjka. Po večerji se vsi skupaj zavalimo na kauč in si privoščimo ogled božičnega filma, ki pripomore k še boljši atmosferi. Nekaj čez devet pozvoni. Mami odpre vrata in pravi, da je zame. Mislim si- le kdo bi mene potreboval ravno na božični večer. Pa se vseeno odpravim pogledat. Stopim skoz vrata na dvorišče in zagledam avto, ob avtu pa stoji on. Nekaj trenutkov samo stojim, z najbolj smešnim obrazom na izrau, nato pa se mi nasmešek razleze čez cel obraz in stečem mu v objem. Pogledam ga v oči, se mu nasmehnem in še zmeraj sem brez besed. K sreči posreduje in ga povabi naprej. Ne preostane mi drugega kot, da ga kar predstavim celi družini. Na, pa sem mislila, da božični večer ne more bit lepši. Občudujem ga, ker zbere "pogum" in moje starše prosi za dovoljenje, da me lahko še isti večer odpelje domov. Začuda privolijo in nekaj minut do 11h že sediva v avtu. Ker je božični večer, so ceste prazne, a idila je prelepa, saj so vsepovsod lučke in zunaj sneži. V poznih večernih urah prispeva k njemu. Zaspim kar v njegovem prevelikem puloverju in kar je še važnejše-zaspim v njegovem objemu. Zjutraj se skupaj zapodiva pod smrečico, kot dva majhna otroka in pričakava ostale z nasmehom na zaspanem obrazu. Skupaj preživimo prelepo božično jutro.
Sanjam, želim si. Pravijo, da če je želja dovolj močna, lahko narediš karkoli. Vrjamem v čudeže. Vrjamem in vem, da bom svoj čudež nekega dne doživela tudi jaz.
In to je nekaj najlepšega kar sem kdaj-koli prebrala :)
OdgovoriIzbrišiHvala Ela :) Sam iz srca je napisano, nič drugega.
OdgovoriIzbriši