Še danes se spominjam tistega dneva, ko sem prvič uzrla tvoje oči. Najina pogleda sta se srečala in oba sva vedela, da je to to. Bilo je lepo, skoraj popolno. Imela sem tebe, imela sem vse. Potem pa sem storila največjo napako, kar sem jih lahko in sem te izgubila. Čeprav se takrat še nisem dobro zavedala tega, sem izgubila del sebe in še danes mi manjka. Še dandanes obžalujem storjeno, obžalujem besede in dejanja. Želim si, da bi zavrtela čas nazaj in naredila vse, da bi bilo prav. A poti nazaj ni. Bil si vse kar sem si takrat želela. Bil si to kar sem iskala, bil si moja boljša polovica. Občutek, ki ga imam sedaj, ko sem brez tebe, je čuden. Pogrešam te z vsakim dnevom bolj in bolj in boli misel na to kar sem storila. Rada te imam, še vedno.
Toda zavedam se, da se priložnost zamujena ne vrne nobena. Vem, da si sedaj srečen in vrjameš ali ne, privoščim ti. Privoščim ti samo najboljše in najlepše, ker si oseba, ki jo podnevi z lučjo nebi našla. Si najboljši.
Potihem upam in si želim, da bi bila jaz enkrat spet jaz, s teboj-mojo najboljšo polovico.
Upanje umre zadnje.
OdgovoriIzbriši:*
riihttaammmm ... :)))
OdgovoriIzbrišiLajkammmmm :)
OdgovoriIzbrišiŠele zdej vem zakaj se pravzaprav gre. Ni ti lahko. Mogoč pa še bo kej s tega. :))
OdgovoriIzbriši