2. november 2010

Frr, gimnazija!

Tako. Prva dva meseca srednje šole sta za mano. Lahko bi rekla, da sem se že skoraj vklopila v ritem gimnazije. Sprva je bilo res težko, saj je bilo vse tako novo. Večja šola, en kup novih profesorjev in obrazov, ki hitijo proti tebi, da ti na obraz narišejo F. Gimnazija se od osnovne šole razlikuje še bolj kot se pričakovala. Tukaj se profesorji manj obremenjujejo s tem, če slediš pouku, delaš zapiske ali če morda spiš. Če si tiho, te pustijo pri miru. V osnovni šoli pa so nam težili, če nismo zapisali vsakega stavka, ki so nam ga narekovali. Saj nevem, če je to dobro ali slabo, toda meni je všeč. Še posebej pri zgodovini, kjer imam do sedaj v zvezku napisan le naslov in datum kontrolne naloge. Včasih se zdi gimnazija tako "lagana" a kaj kmalu naletiš na oviro (beri: test, ustna ocena), ki še zdaleč ni tako preprosta kot se morda zdi na prvi pogled.
Saj vem, da po dveh mesecih na gimnaziji težko "pametujem" o njej, a vendar sem že uspela spoznati nekaj pozitivnih in negativnih lastnosti naše preljube šole z veliko preozkimi wc-ji.
Z razredom sem zelo zadovoljna. Seveda, kot v vsakem, tudi v našem razredu obstajajo xyz primerki, kot jim pravimo, torej tisti, ki se držijo bolj za sebe in se namesto z druženjem ukvarjajo z reševanjem miselnih nalog. No saj, kapo dol, da se to, da nekomu delati med odmorom, namesto, da bi šel ven na hodnik.
Naj namenim še nekaj besed glavnemu odmoru. Nevem, kako je bilo prej, ko je bila topla malica in res doooug odmor, a meni se zdaj ne zdi slabo. Sicer se nebi branila kakšnega toplega obroka, ki sem ga bila navajena tudi v osnovni šoli, a se da preživeti. Pol ure je ravno prav, da si priskbrimo malico, morda "spokamo kokice" v mikrovalovni, nato pa se utaborimo na stopnišču in opazujemo ljudi, ki hodijo mimo. Zdi se mi, da vsak dan srečam nekoga novega in občutek imam, da nebom nikoli videla, poznala vseh, ki obiskujejo gimnazijo. Kako čudno. Prej sem vedela za prav vsakega, od male šola pa vse do osmega oz. devetega razreda. :)

Če povzamem; gimnazija kot šola mi je všeč, prav tako se mi zdijo prijetni in prijazni ljudje v njej-vsaj večina. Nekateri profesorji zahtevajo ogromno, spet drugi delujejo kot, da jim je vseeno, če smo sploh pri pouku. Vzponov in padcev bo še veliko, konec koncev sem šele na začetku, a vrjamem, da jih bom skupaj z ostalimi pripadniki 1.D uspešno premagala. :)

Pa še spomin na prvi september. Frrrr! :)



Lep dan.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Contributors